S triglavskega veter pogorja
Ljudska
S triglavskega veter pogorja
prav rahlo šumi in pihlja.
Me vabi in kliče v planine
v dolini mi rumi ne da.
Oj ne joči se deklica moja
in ne toči mi grenkih solza.
Saj kmalu se vrnim s planine,
pa bom spančkal pri tebi doma.
Če pa se ne vrnem s planine
ne joči se draga nikar.
Saj me nisi resnično ljubila,
za meti bilo nič nimar.
Se boš drugmu na prsi privila
pozabila na grob vrh gore.
Jaz bom pa sameval v planini,
le planika bo rasla kraj me.
Jaz bom pa sameval planini
le planika bo rasla kraj me.